Etno kolekcija »BELO«

 Etno kolekcija »Belo« je  izdelana iz ročno tkanih naravnih materialov, ter poudarjena z detajli in šivi, ki so značilni za ročna dela slovenske zakladnice. V veliko pomoč pri raziskovanju je bila zbirka tekstilij in oblačil v Etnografskem muzeju v Ljubljani, ki je skrbno spravljena v pogled novim rodovom.

I    Belina kreacij in uporabljeni materiali simbolizirajo „bele noše“, kot so panonski tip ljudskih noš poimenovali v Beli krajini, pa tudi v Prekmurju in vzhodnem delu Štajerske. Uporaba ročno tkanega platna iz naravnih in nebarvanih materialov velja danes za vrednoto; domala do sredine 19. stoletja pa je ta material predstavljal vsakodnevno in tudi praznično izbiro večinskega prebivalstva v Sloveniji.

I     Ročno tkani bombaž in lan nudita velik ustvarjalni prostor. Izkoriščen je dobesedno v vsej svoji širini; izkoriščen je vsak »živ« rob, ki so ga na starih ročnih statvah stkale  spretne roke. Modeli so nastali z uporabo kombinacije ročno in strojno izdelanih šivov. Zunanji robovi so ročno izdelani, poudarjeni z različnimi šivi, ki so včasih krasili robove oblačil. Bogastvo vezenja naših prababic je uporabljeno kot detajl na posameznih delih oblačil, ki v sodobnem vzorcu združujejo staro in novo, preteklost in prihodnost.  

    Za gubanje so značilne položene in prešite gube  ter urejeno nabrano in s spodnje strani utrjeno gubanje, ki ga je v preteklosti bilo mogoče videti na "rokavcih"pri platnenih srajcah  iz 19. stoletja in začetka 20. stoletja. Na novih kreacijah detajli rokavcev zaživijo kot robovi oblek in izrezov, ki tvorijo elegantno strukturirano površino.

    Krašenje s klekljano čipko, značilno predvsem za Idrijo, je pomemben del slovenske tradicije. V izročilu je klekljana čipka uporabljena kot del ambientalne in oblačilne kulture, vedno pogosteje pa čipka doživlja razcvet tudi na oblačilih.  

I     Okrasni prešivi in vezenje so razvidni na mnogih tekstilnih izdelkih naših prababic. V obliki staroslovanskega šiva zaživijo tudi na sodobnih kreacijah. Tvorijo dinamično površino in bogato strukturo, ki hkrati predstavlja popolnoma sodobne površine oblačil z dodano vrednostjo.

I     Križna vezenina, nekoč značilna kot del prta, danes zaživi na bluzici in pasu, ki z več funkcionalnim načinom nošenja vedno znova predstavlja individualno rešitev.

I     Igrive resice kot zaključni robovi so nekoč predstavljali dolžine moških hlač v Beli krajini in Pomurju. Tokrat v izdelavi posebnega šiva, zaključujejo dolžine kril in oblek in tako v oblačila vnašajo sproščenost in razgibanost. Vezanje s trakovi je bilo pogosto uporabljeno že nekoč. 

I     Okrasni prešivi in vezenje so razvidni na mnogih tekstilnih izdelkih naših prababic. V obliki staroslovanskega šiva zaživijo tudi na sodobnih kreacijah. Tvorijo dinamično površino in bogato strukturo, ki hkrati predstavlja popolnoma sodobne površine oblačil z dodano vrednostjo.

I     Fotografiranje modelov je potekalo v osrčju Prlekije, v Veržeju. Prvi del fotografij je nastal v brezčasnem Babičevem mlinu lastnice Karmen Babič, ki nadaljuje tradicijo svojega očeta Mirča Babiča, ta pa zapuščino svojih prednikov, … Tam se čas ustavi in zaprašene papirnate vreče, skrinje za moko, žita in sita nudijo sodobnim oblačilnim podobam varno zatočišče preteklosti in čudovito okolje za modno fotografijo. Na slamnatem seniku, ki nas vrača v stare zgodbe, je nastalo še nekaj fotografij modelov. 

I    Fotografije so nastale ob skrivnostnem ritmu mlinskih koles, ob Prleških pogačah, ob iskrivem prleškem narečju.

Člani snemalne ekipe smo bili:

Oblikovanje in stilist: doc.Sonja Šterman

Fotograf: Vanjo Grobljar

Make up in asistent stilista: Iva Katalenič

Manekenka: Klara Kobe

Manekenka: Sara Malačič